Uradno deklarirana povprečna poraba goriva - mit ali realnost?

ACE_1_mPri nemški podružnici nizozemske korporacije LeasePlan Corporation N. V., ki je lastnik približno 1,4 milijona različnih leasing vozil, so pred kratkim razkrili dramatične izsledke njihove interne raziskave glede resničnosti navedb o uradno deklarirani povprečni porabi pogonskih goriv pri njihovih avtomobilih. Izsledki te raziskave ne bodo všeč zaposlenim v avtomobilskem marketingu…

Povprečna poraba goriva pri avtomobilih je vedno vroča tema pogovorov, ker je direktno povezana z vzdrževalnimi stroški, ki lahko bolj ali manj obremenijo družinske in podjetniške proračune. To, da uradno navedeni podatki (s strani proizvajalcev avtomobilov) glede povprečne porabe pogonskih goriv pri sodobnih avtomobilih dostikrat sploh ne držijo, pa čivka že večina 'dobro informiranih' vrabcev. Nemce je tokrat zanimalo tudi to, če ob tem obstaja univerzalni odklon, ki je povezan z delovno prostornino motorja, razpoložljivo pogonsko močjo ali pa uporabljeno filozofijo motorne zasnove (dizelski ali bencinski motor), poleg tega so hoteli vedeti ali je prej omenjena ljudska modrost glede netočnih uradnih navedb o porabi goriva mit ali realnost.

Na čedalje višje prodajne cene pogonskih goriv so proizvajalci avtomobilov odreagirali že pred mnogimi leti, predvsem z vgradnjo dizelskih motorjev v osebna vozila, ker gre za motorno zasnovo, ki je bila dolgo časa rezervirana samo za gospodarska vozila, ker je nastala samo iz enega vzroka, znanega kot ekonomičnost. Zaradi tega pa dizelsko gnana vozila niso priljubljena samo pri ljudeh, ki si ne morejo privoščiti vzdrževanja bencinsko gnanih avtomobilov, temveč tudi v številnih gospodarskih družbah, kjer ima ekonomičnost vedno prednost pred udobjem in športnostjo, ki jo uporabnikom s kultiviranostjo delovanja in veseljem do vrtenja lahko zagotovijo samo bencinski motorji. Zaradi tega je tudi obširna avtomobilska flota (približno 92.200 leasing avtomobilov), ki jo upravlja nemško podjetje LeasePlan Deutschland GmbH, sestavljena pretežno iz dizelsko gnanih avtomobilov.

Raziskava ni zajela vseh vozil iz njihove flote, je pa kljub temu dovolj obsežna in posledično kredibilna, ker so se Nemci zelo poglobili v informacije o povprečni porabi pri približno 32.000 avtomobilih, ki so trenutno v lastni nemških leasing uporabnikov. Od tega jih je večina (97 %) opremljenih z dizelskimi motorji, samo 3 odstotke je bencinsko gnanih. Zaradi že znanega dejstva, ki pravi, da so dizelsko gnani avtomobili precej bolj skromni pri ravnanju s pogonskimi gorivom, bi človek pričakoval, da so odstopanja od uradno navedenih številk glede povprečne porabe manjša kot pri bolj žejnih bencinskih motorjih. Žal je nemška resnica drugačna. Pri dizelsko gnanih vozilih iz njihove flote so odstopanja od uradnih številk večja kot pri bencinsko gnanem sorodstvu. In to občutno večja (41 % v primeru dizelsko gnanih in 36 % v primeru bencinsko gnanih avtomobilov).

slika-_original-1444038775-1033198

Ja, Nemci pravijo, da nas proizvajalci avtomobilov v bistvu že dolgo zavajajo s povprečno 40 odstotkov nižjimi uradnimi številkami glede povprečne porabe pogonskih goriv, razblinili pa so tudi mit o 'varčni hitri vožnji' z dizelsko gnanimi avtomobili, ker so potrdili že dolgo znano ljudsko modrost, ki pa ni znana vsem. Ta modrost pravi, da do hitrosti 130 km/h ni noben avtomobil (ne glede na motorno zasnovo) pretirano žejen (ob izbiri primerne vozne prestave …), bolj izrazita motorna žeja se pojavi šele nad to hitrostjo, ker proizvajalci ob preračunavanju primernih menjalniških razmerij upoštevajo tudi veljavno cestno zakonodajo glede omejitev hitrosti, ki so večinoma univerzalne za vse države na tem svetu. V večini držav na tem planetu boste lahko legalno divjali z največ 130 km/h. Za večji odklon pri 'varčnih'  dizelskih motorjih je lahko kriva tudi majhna kvota analiziranih bencinsko gnanih vozil.

Razblinili so še en mit, ki pravi, da so odstopanja pri avtomobilih z vgrajenimi manjšimi motorji (ne glede na motorno zasnovo) manjša kot pri avtomobilih z vgrajenimi motorji z večjo delovno prostornino pogonskega motorja. Žal je raziskava pokazala, da to ne drži. Razlog za to lahko poiščemo v povezavi z nespametno marketinško politiko, ki kupcu na račun dobička in slabega svetovanja omogoča nakup kombinacije najšibkejšega pogonskega sklopa in velike količine komfortne in varnostne opreme. Posledično je osnovni pogonski sklop, ki je v primeru manjšega kupčevega apetita po nepotrebnem 'otovarjanju' vozila v večini primerov povsem zadosten, tako obremenjen z dodatno maso, da enostavno ni več dorasel zahtevam, zato se povprečna poraba goriva lahko občutno dvigne, poslabšajo pa se tudi zmogljivosti (pospeševanje in končna hitrost). Ker je baza pridobljenih podatkov, ki so jih pridobili za dizelsko gnane avtomobile, precej bolj obširna so Nemci v tej statistiki spustili informacije o bencinsko gnanih avtomobilih. V kategoriji dizelsko gnanih avtomobilov s pogonskimi motorji, ki nimajo več kot 1,6 litra delovne prostornine so zaznali 44 odstotni odklon od uradno navedenih številk o povprečni porabi goriva, malenkostno bolje (40 odstotni odklon) so jo odnesli avtomobili z nekoliko večjimi (od 1,6 do dveh litrov) dizelskimi motorji, podobno je tudi v preostalih dveh (45 % - od 2,0 do 2,4 litra in 40 % - od 2,4 do treh litrov) motornih kategorijah.

Zanimalo jih je tudi to, če na velikost odklona vpliva tudi zaloga razpoložljive pogonske moči. Žal tudi v tem primeru niso zaznali, da bi to vplivalo na odklon glede uradno navedenih številk, ker so pri njihovih avtomobilih (približno 11.000 primerkov), ki spadajo v eno izmed šestih 'kW-Gruppe' (nemški zavarovalna kategorija) od 101 do 120, ugotovili povprečnih 37 odstotkov razlike med uradno navedenimi in dejansko izmerjenimi številkami o povprečni porabi goriva, ki je seveda v vseh opisanih primerih občutno višja kot v leposlovju proizvajalcev avtomobilov. Podobno je tudi na področju menjalnikov. Njihova vozila z vgrajenimi samodejnimi menjalniki so v povprečju za 40 odstotkov bolj žejna od uradnih navedb, podobno (42 %) je tudi pri bencinsko gnanih avtomobilih z vgrajenimi ročnimi menjalniki. To je po eni strani lep dokaz, da lahko sodobni samodejni menjalniki resnično pripomorejo k nižji porabi goriva, po drugi plati je ta raziskava lep dokaz, da nujno potrebujemo nov evropski testni ciklel, takšnega, ki bo razkril tudi dejansko povprečno porabo ob delovanju klimatskih naprav in ostalih električno gnanih pomagačev, ki navzlic dojemanju nekaterih, ki mislijo, da zanje delajo zastonj, v resnici dobro pripomorejo (vsaka vklopljena električno gnana naprava v avtomobilu, ki ob delovanju porabi 100 vatov, vam bo dvignila povprečno porabo na 100 prevoženih kilometrov za 0,1 litra, 0,2 litra vam bodo lahko 'popila' tudi odprta bočna kabinska okna …) k dvigu povprečne porabe pri današnjih, z elektroniko izredno dobro otovorjenih avtomobilov …

Avtor: M. Miklavc
Več: avto.info

Facebook

Facebook